Muzej analogne oddajne tehnike na Nanoški planoti, v oddajniškem centru Nanos RTV Slovenija, priča o obdobju prvih 50-tih let, ko je video/avdio televizijski signal prihajal do uporabnikov gledalcev izključno po zraku, prek antenskih sistemov. Zanimivo, da je večina razstavljene analogne opreme po tolikih desetletjih nepretrganega obratovanja še vedno uporabna in je upokojena zgolj zaradi sodobnejšega digitalnega sistema, ki ga je danes sprejel ves razviti svet.
Leta 2000 je bila uspešno zaključena digitalizacija vseh oddajniških centrov v mreži RTV Slovenija, ki so dotlej pri obratovanju uporabljali analogno tehnologijo. Postopno se je izvajal proces izklopa posameznih analognih oddajnikov in priklop na digitalno delovanje. 1. decembra 2010 so tako ugasnili še zadnji analogni oddajniki na območjih, ki so oskrbovali zadnje 3% gledalcev, in ti so zato morali poskrbeti za nakup opreme za sprejem digitalnega televizijskega signala.
Nova, digitalna tehnologija prinaša boljšo ločljivost televizijske slike; vloga oddajniških centrov na strateških slovenskih vršacih pa kljub temu ostaja nespremenjena – so skrbniki kvalitetnega prenosa televizijskega signala iz enega mesta na drugega. Spremenjen je le način t.i. »pakiranja« informacij signala v digitalno obliko (kodo).
Digitalizacija poslej vnaša računalniško krmiljenje sistemov in s tem tudi avtomatizacijo ter racionalizacijo postopkov dela. Iz skupnega nadzornega centra v Domžalah zdaj računalniško krmilijo večino potrebnih sprememb in del, kar je bilo včasih možno opraviti zgolj na terenu. Zato so na oddajnikih v visokogorju bivale stalne ekipe strokovnjakov. Danes sprejema digitalni signal prek kabelskega omrežja večina slovenskih gledalcev televizije, po zraku pa le še slaba petina njih.
Med 26. junijem in 2. julijem 1991 so letala Jugoslovanske armade v 10-dnevni vojni za Slovenijo močno poškodovala RTV oddajnike na Kumu, Krvavcu, Pohorju, v Domžalah, na Boču in tudi na Nanosu. Zaradi raketiranja so bile poškodovane mikrovalovne zveze, antenski stolpi z antenami, transformatorske postaje ter porušeni posamezni objekti. Vojno škodo so ocenili na deset milijonov tedanjih nemških mark. Oddajanje televizijskega programa in izmenjavo slikovnega gradiva z evropskimi televizijami je med vojno omogočila EBU (Evropska radiodifuzna zveza) prek satelita, zato je Televizija Slovenija lahko nemoteno, skladno s svojim temeljnim poslanstvom, verodostojo in ažurno obveščala javnost o dogajanju.
Danes so objekti v celoti obnovljeni. Na špici Nanoške planote, kjer se bohoti 52-metrski antenski stolp oddajnika, v prostore oddajnega RTV centra Nanos obiskovalce vljudno vabimo k ogledu muzejske zbirke analogne oddajne tehnike.
V zimskem času je potrebno prihod predhodno najaviti na tel. št. 031 615 036 (Vitežnik Stojan), od maja meseca dalje, v t.i. poletni sezoni, pa bo muzej odprt vsako soboto in nedeljo. Informacije o njem bo nudil tudi TIC PODNANOS (Turistični informacijski center).
Redek, zanimiv in posebnih izzivov poln pa je tudi poklic oddajničarja. Danes so posadke oddajničarjev prisotne le še na treh oddajnih centrih v visokogorju. Kakšen je njihov vsakdan, nam v prispevku predstavita dva oddajničarja z oddajnika Nanos.
Mojca Jerman Čuček
Vir: http://www.rtvslo.si/televizija/zoom/ali-veste-na-nanosu-odprt-muzej-analogne-tehnike/371461